Od človekovih opic do primitivnih ljudi, do inteligentnih ljudi in nato do sodobnih ljudi smo doživeli dolgo evolucijo, da smo postali to, kar smo zdaj. Evolucija zveni kot starodaven pojav, kot da se je človeškim prednikom zgodila šele pred milijoni let. Vendar pa so evolucijski genetiki ugotovili, da se ljudje zaradi genske mutacije še vedno preprosto razvijajo. Preprosta evolucija je mutacija gena, to je naključna sprememba gena v procesu replikacije DNA.
Starši bodo svoje potomce prenesli na gene, ki nosijo določene lastnosti. Ta prenos genov se lahko zgodi z naravno selekcijo. Nosilci dominantnih genov lahko preživijo, se prilagodijo okolju in se bolje razmnožujejo. Od ljudi, ki hodijo pokonci na dveh nogah, do orlov, ki letijo z odprtimi krili, lahko prilagodljivost vsake vrste zasledimo do dedovanja dominantnih genov za generacije.
Neandertalci so živeli pred približno 2,6 milijona do 11700 leti. V dolgi evolucijski zgodovini so izumrli številni bližnji človeški sorodniki, vključno z neandertalci, zaradi česar smo lahko samo živeli in se razmnoževali na tem svetu. Zaradi tega ljudje razmišljajo, ali nas narava izbere zato, ker imamo srečo ali se razlikujemo od bližnjih sorodnikov?
Da bi to naredili, so znanstveniki analizirali presnovo ljudi, šimpanzov in makakov v mišicah, ledvicah in treh različnih možganskih regijah. Rezultati so pokazali, da je razlog za preživetje sodobnega človeka mutacija genoma in zmanjšanje stabilnosti adenilat-liaze, kar vodi v zmanjšanje sinteze purina. A do mutacije pri neandertalcih ni prišlo, zato znanstveniki menijo, da je mutacija vplivala na metabolizem možganskega tkiva in s tem pospešila razvoj sodobnih ljudi v samostojno vrsto.
Adenilat liaza je encim, ki sodeluje pri sintezi purina v DNA. Ta mutacija bo privedla do nadomestitve aminokislin v adenilat liazi, kar močno zmanjša aktivnost in stabilnost adenilat liaze ter zmanjša koncentracijo purina v človeških možganih.
Še pomembneje je, da se ta mutacija pojavlja le pri ljudeh, ne pa tudi pri drugih primatih ali neandertalcih. Z uvedbo mutacije v mišji genom so mutirane miši proizvedle manj purina, uvedba gena prednika v človeške celice pa je privedla do očitnih presnovnih sprememb, kar je močno dokazalo, da je mutacija res razlog za posebnost človeškega metabolizma.
Čeprav kot raziskovalni objekt ni pravega neandertalca, so raziskovalci preverili hipotezo pri modelih miši in celic ter učinkovito napovedali presnovne značilnosti sodobnih ljudi. Trenutno je ta raziskava objavljena v Journal of eLife. Upamo, da bo ta raziskava v prihodnosti prinesla bolj zanimiva spoznanja človeku.
